Zgodovina pivovarne Union

 Res ne vidim "pointa" v tem. Ampak tukaj je, sveže prekopirano besedilo.

Varjenje piva v Ljubljani sega v leto 1592, ko se v ljubljanskem mestnem arhivu pojavi prvi zapis o plačilu davka na pivo, v 16. in 17. stoletju pa je več ljubljanskih gostilničarjev varilo in prodajalo pivo. Pivovarna Union je bila ustanovljena leta 1864 kot majhno družinsko podjetje, ustanovila sta jo Ivan in Peter Kosler pod imenom Pivovarna Kosler. Sčasoma sta se proizvedena količina in kvaliteta piva dvigovali, pivovarna je postala največja na Kranjskem, prodajali so ga tako na Kranjskem, kot tudi v Trstu, v Avstriji, na hrvaškem primorju, v Dalmaciji in severni Italiji. Zaradi povečevanja prodaje in velikega potencialnega trga Avstro-Ogrske, sta brata Kosler leta 1909, ob pomoči kreditnega zavoda za trgovino in industrijo na Dunaju, ustanovila Delniško družbo Pivovarne Union, ki je poleg Pivovarne Kosler združevala še pivovarne Reininghaus A.G. in Puntigam iz Gradca in Goss pri Leobnu. Glavni delničarji novoustanovljene družbe so bili poleg bratov Kosler še Avstrijski kreditni zavod za trgovino in industrijo ter pivovarne Göss, Reininghaus in Puntigam.

Med letoma 1910 in 1926 je Pivovarna Union prevzela več manjših slovenskih pivovarn, leta 1910 ljubljanski pivovarni Auer in Perless, leta 1911 pivovarno Perless iz Kočevja, leta 1912 pivovarno Šmidt iz Škofje Loke, leta 1916 pivovarni Mayr iz Kranja in Zimmerman iz Lesc, leta 1917 pivovarno Stare iz Mengeša, leta 1918 pivovarno Frählich iz Vrhnike, leta 1924 Pivovarno Laško in leta 1926 pivovarno Thomas Gätz v Mariboru. Vse prevzete pivovarne so nehale samostojno proizvajati pivo, zato je ostala Pivovarna Union edina pivovarna v Dravski banovini.

Leta 1920 je družba ustanovila tovarno za kvas in špirit v poskusu, da bi nadomestili izpad prodaje piva zaradi Velike gospodarske krize v tridesetih letih, zaradi česar je pivovarna izkoriščala le še petino svojih zmogljivosti. Poleg krize so temu pripomogle še visoke trošarine na alkoholne pijače. Leta 1925 so v Pivovarni Union presegli proizvodnjo 100.000 hl piva. V naslednjih letih je bila varilnica za pivo prenovljena, rekonstruirali in povečali so še kotlarno in postavili dva nova parna kotla.

Kljub težavam zaradi druge svetovne vojne, ko je bil del opreme in tovornjakov uničenih, je leta 1945 pivovarna proizvedla 45.000 hl piva. Leta 1946 je bilo podjetje nacionalizirano, ustanovljeno je bilo Družbeno podjetje Pivovarna Union. Po drugi svetovni vojni sta ob Unionu v Sloveniji delovali še pivovarni Laško in Talis v Mariboru. Leta 1963 je proizvodnja piva narasla že na več kot 220.000, začel se je izvoz v Italijo. Leta 1967 so lesene zaboje za pivo nadomestili s plastičnimi zaboji rumene barve. Leta 1971 je kot prva pivovarna v Sloveniji imenovala Euro steklenico. Leta 1978 je bila zgrajena nova, za tisti čas sodobna, polnilnica piva, leta 1986 pa so odprli novo, računalniško vodeno varilnico, v kateri so zvarili preko 8000 hl piva dnevno.

Leta 1987 je bil odprt Pivovarski muzej. Leta 1990 je bila Unionu priključena Istrska pivovarna v Buzetu, že leta 1979 pa so kot prvi v Jugoslaviji, dovolili licenčno proizvodnjo piva Union v Istri. Leta 1988 je Pivovarna Union proizvedla 918.000 hl piva, oziroma 8% proizvodnje v Jugoslaviji, kot največji jugoslovanski izvoznik piva pa so pivo izvažali v Avstrijo, Italijo, ZDA, Avstralijo, Kanado in Švedsko. Leta 1989 se je pričela tudi proizvodnja brezalkoholnega piva Uni in temnega piva Črni baron. Leta 1990 se je Union preoblikoval nazaj v delniško družbo. Leta 1993 se je začela proizvodnja brezalkoholnih pijač Sola, leta 1995 pa še naravne vode Zala

Prva slika je uglaunm poprava, sam ni celotna mal tko za pomoč. Druge slike so pa pač moj test. Drugač pa pritisneš CTRL - MID MOUSE ( kolešček na miški) za povečavo.

No ura je 20:30 in se tudi jaz počasi z razočaranjem in frustracijo odmaknem od računanja.

IET

- če vam bo kej pomagal.

Hidroelektrarne | PEM

Predstavljajte si, da bi imeli ogromen dinamo kakršnega najdemo na kolesu in ga bi poganjali z vodo.
To je pravzaprav glavna naloga hidrolelektrarn, ki s pomočjo vode torej fizičnega dela oz. neke sile, vrtimo velike trubine in te pretvarjajo to silo/delo v električno energijo.

Prvi se je s tem srečal vizijonar Nikola Tesla, čeprav so že prej kmetje v 18. stoletju uporabljaji enak prinicip današnjega modela za mlenje moke. Nikola Tesla je izpopolnil ta načrt, kajti izumil je elektro-motor in začel graditi hidroelektrarno na Niagarski slapovih. Glavna pomankljivost teh hidroelektrarn je ta, da porušijo celotne ekosisteme in preprečujejo vodnim živalim selitev oz. migracijo pa čeprav se to šteje kot "zelena energija" . Celotna gradba hidroelektrarne je zelo zahtevna, kati prvo moramo nekako zajeziti vodo in nato zgraditi gromozanski zid oz. jez.

 

Slika prikazuje celotno konstrukcijo hidroelektrarne in zamislite si koliko betona je potrebno za tako stvar. - Veliko.

Kot vidite na sliki je na levi strani tako imenovani vodni zbiralnik, kjer se voda zajezi s stvarjo, ki ji rečemo jez. Spodaj vidite jašek po katerem voda priteka skozi še bolj zožan tunel do turbine. Voda udarja ob lopatice in turbina se zato vrti. Turbina je povezana z generatorjem, ki seveda pretvarja ta moment turbine v električno energijo. Ostane nam samo še vod po katerem vso to energijo pošiljamo bližnjim naselbinam. Kot zanimivost vam povem še, da največja hidroelektrarna stoji v Kitajskem imenuje pa se "Three Gorges Dam", ki proizvede kar 22,500 MW
Seveda tukaj je še slika:

Pod sestavo hidroelektrarne sem omenil tudi turbino, ki je povezana z generatorjem, za lažje razumevanje dodajam sliko tipične turbine in generatorja:

 Spodaj vidite lopatice ( Turbine Blades ) in seveda kje vstopa voda ( Water Flow ). Lopatice so zelo podobne ladijskem propelerju in to so te lopatice, ki jih poganja voda kot sem omenjal prej. Seveda ob strani so še vrata oz. prepreke za vodo ( Wicked Gate ). Moment, se prenese po gredi navzgor do generatorja, ki ga sestavljata rotor in stator. Rotor se zavrti zaradi momenta, ki ga je povzročil vrtljaj lopatic in tako se ustvari električni tok. Nebom šel preveč v podrobnosti, kako se ustvarja električno energijo s pomočjo statorja in rotorja.

Prednosti hidroelektrarn so:

- Fleksibilnost, kar momeni da se lahko hitro prilagodijo zahtevam z uravnavanjem količine vode.
- Poceni energija ( vsaj v Ameriki )
- Prilagodljivost raznim industrijam, to pomeni da se nekatere hidroelektrarne posvetijo samo oskrbovanju določene industrije.

-  Zmanjšana emisija CO2, tako da ne pospešuje učinkov tople grede

- Vodni zbiralnik se lahko uporabi za več namenov, kot npr. vodni športi itd.

Slabosti hidroelektrarn so:
- Uničujejo ekostisteme in življenje v njem.

- Težave pri filtriranju vode, še posebej veliki delci.

- Uhajanje plina metan, ker je voda v vodnem zbiralniku stoječa je ponavadi umazana in lahko se pojavi plin metan.

- Selitev ljudi, ki živijo na tem predelu.

- Napake pri gradnji, ki se pojavijo zaradi malomarnega grajenja ali pa potresov in posledice so katastrofalne.

Torej to bo vse, snov sem črpal tako kot iz moje razgledanosti, kot pa po raznih člankih wikipedije. Celotna tema o hidroelektrarnah je obsežna kot boste videli na viru, ki ga bom priložil. Vir je prav tako celoten v angleščini, kar seveda ni predstavljalo ovire pri meni seveda. Slovenska verzija na wikipediji je zelo skromna.

Viri:
-Hydroelectricity
-Možgani

MIT - Teorija

Evo tukaj je še video, ki sem ga našel in posredoval profesorju.
-Walter Lewin

In seveda še link za več takih video-posnetkov:

Walter Lewin - Magnetism 

Vsi video-posnetki so v angleščini in z angleškimi podnapisi, razen prvega posnetka.