ponedeljek, 16. april 2012

Kwa z' vraga smo pučel dns u šol ( cel teden oz. dnevi )

Mislim, da je najbolje iti kar po urniku. Pa še, ta blog je namenjen da se bo profesor zabaval/smejal/užival ob branju in vso neresnost naj izpusti če mu ni do šal.

"Počutil sem se, tako kot večina razreda...svobodno...ker ni bilo razrednika in misli na njegove alternativne kazni ter pouka...tistega večnega pisanja več sto besed"



Družboslovje: 
 - Tako kot vedno, smo čakali na profesorico da pride in odklene razred ter nas razsvetli z znanjem, ampak na žalost temu ni bilo tako. 13 dijakov je manjkalo pri pouku in profesorica je bila presenečena, da ne rečem šokirana, ker ni imela prostora da vpiše vse manjkajoče dijake v tisti mali okvirček, ki so ga tako skopušno natisnili...jih je zapisala v mavrični zvezek.

" Gromozanska, velika-večja-največja ironija vseh teh 13 manjkajočih dijakov je bila ta, da je tudi 13 dijakov pisalo negativno pri slovenščini."

Ampak preidemo k slovenščini kmalu...kmalu ko opišem to najlepšo harmonijo, simfonijo kakor želite, ki je vladala razredu pri družboslovju. Ta mir in ta tišina...mmmm neprecenljivo. Profesorica je nehote napeljala temo na današnjo politiko in pogovor je dosegal svoj vrhunec dokler ni zavrtila CD-ja "Band of Brothers" in seveda po vsakem zvoncu, dijaki odidejo iz razreda.. Testirala sva meje Breganta če smem dodati.

Slovenščina:
-"Končno!" sem rekel ko sem skoraj izdihnil zadnji atom kisika na vrhu stopnic pri učilnici 406 in ko se mi je svet zavrtel nazaj, ko sem opazil vso prikrito resnico družbe sem omahnil.. Sicer ni bilo temu tako, oprostite mi...rad piham na dušo. Torej medtem ko smo čakali na profesorico, sem razmišljal o...slovenščini, glej ga ti zlomka. Takoj ko se je ključ v vratah obrnil za določene stopinje je v razredu nastopil kaos in če se izrazim s staro-grškim izrazom anarhija. Profesorica seveda tudi po večih grožnjah ni mogla umiriti razreda. Lahko bi poimenoval vse, ki so delali nemir, še bolje bi bilo če bi poimenoval vse, ki niso delali nemira...lahko pa povem samo to, da delajo škodo sami sebi. V zraku ni bilo čutiti nobene nestrpnosti glede testa mogoče le kanček ne odraslosti in norčije. Kot sem že povedal bilo je 13 nezadostnih ocen in seveda par pozitivnih, četudi je pozitivna številka tudi 1, ampak pustimo višje matematične enačbe in grafe za dokazovanje tega. Bila je ena štitica in seveda za našega Nika...še kar vedno se počutim ponosnega, da sem ga nekaj naučil in je dosegel dobro oceno.

 "Jaz - ti - on"
"Midva - vidva - onadva"
"Mi - vi - oni"

Jaz sam sem dobil oceno 3, besedno je to "dobro" in seveda tako kot vedno, pri vsaki oceni pomislim na moj uspeh, razrednika...itd. Vljudno sem prosil profesorico, če lahko razdelim teste...sprva je odklonila mojo velikodušno pomoč, a kmalu se ni mogla odreči mojemu entuziastičnemu odnosu. Seveda preden sem razdelil teste je profesorica velikodušno razlagala vse napake, ki smo jih počeli...ampak to je standardno. Nekje proti koncu ure, je pogledala naju z Erikom izpod njenih očal, ki me spominjajo na neko profesorico iz najhujših nočnih mor, tepeža z ravnilom po rokah in sedenju v kotu s čudno kapico na glavi. No nekaj takšnega , ampak da nebo napačnih esumpcij profesorica predstavlja le nasprotno. Ugh kje sem ostal....aha in sicer ko naju je pogledala izpod očal ter nama rekla, da je razočarana nad nama sem se počutil spet kot, da mi je nemogoče slediti mojem zlobnemu (beri: kalkulativnem) načrtu...ampak okej...bomo zrihtali tako, da bo ovca sita in volk cel. 

Naravoslovje:
Hmm...kaj naj rečem...standardno, spraševanje, klepetanje, pisanje, poslušanje, sedenje. Razigranost, čakanje da ura mine, premišljevanje. Res ni kaj dosti za povedati tukaj. Žal.

Angleščina:
...le tukaj nastopi narcisoiden jaz. Usedel sem se v zadnjo-zadnjo klop, ko je profesorica pregledovala naloge...je jaz nisem imel ker sem manjkal v petek in nisem dobil lista na katerega bi moral narediti nalogo. Tiho sem upal, da bom spet vprašan in dokazal svoje superiorno znanje v angleščini kot sem ga že vedno, razen pri tej kočljivi zadnji stvari, ki je popolnoma drugačne narave. Minute so minevale kakor ure in jaz nisem vedel kaj naj počnem. Večino teh "ur" sem premišljeval o alternativni poti za učenje angleščine in skoraj, da ne pobegnil od samega dolgčasa iz razreda. Nevem, res hočem neko spremembo glede pouka angleščine. Odkrito lahko povem, da sem iskal besede kako bi našega razrednika prepričal, da bi mi opravičil še to 7. uro angleščine ali pa vsaj me "vtaknil" nekam drugam...npr. k univ. dipl. prof. Sedmakovi, da malo preskočimo snov. Kmalu zatem sem pomislil da tako katerega boga zanima kako se reče toku, napetosti, multimetru ( pa čeprav se reče isto ) , raznim stavkam...itd. Ja resno, to rabi cel moj razred, razen mene. Jaz potrebujem, da uvozite (beri: pripeljete) angleža in me postavite v isto sobo z njim tako, da se bom pogovarjal z njim okoli dve šolski uri, pogoje beri spodaj. Da se nebom preveč oddaljil od prvotne teme, pouk je mineval vzajemno, v miru in sožitju s profesorico. Še to če smem, dodati...nikoli se ne bom zadovoljil s stanjem, pri angleščini dokler nebo ne pade in se strese zemlja in sicer to ni nikoli ampak kar blizu . - Samosvoj. 

Elementi konstrukcij:
 Enako kot za naravo, nič kaj posebnega. Razen to, da profesor Prijatelj vse motnje odpravi na miren eleganten način.


Skratka:
Pouk je potekal moteno in sicer pri enih predmetih bolj, kot pri drugih. Večjih izgredov ni bilo, prevzemov nadzora ter umorov, nisem pesimist ampak realist...šele ponedeljek je mimo, jutri sta glavna predmeta matematika in uporabljanje krmilnih naprav, kjer se je navsezadnje zgodil največji izgred v zgodovini našega razreda. Sam bom preživljal čas med poukom in po njem tako kot ponavadi, sicer ne rad trdim ampak sem kar 99%. Mogoče kakšna točka bližje ukoru, ampak moje srce bo bilo enako. 

                                                                                                            Lep pozdrav, Der Hoffmann

P.S. Pogoji:
 - Družaben/a
 - Ni zamorjen/a
 - Ima izdelan/a svoj jaz
 - Ni iz zahojene Slovenije
 - Splošna razgledanost, višja kot moja.


Torek, hmm ni kaj veliko za povedat. 

Uporabljanje krmilnih naprav (2 uri):
Ker sta bili prvi dve uri prosti, smo prišli v razred napolnjeni z energijo in zato smo jo morali nekam dati. Vsaj tako pravi Newton-ov zakon. Eni so polnili kondezatorje, drugi so gledali napol oblečene dame, če smem dodati so se njihove oči svetile tako kot, da bi otroka spustili v trgovino s sladkarijami..aja ene so bile res vroče. Eni smo čakali, da ura mine itd.. nič kaj prida. Seveda, tisto klepetanje...spraševal sem se ali je ta učilnica bila kdaj, učilnica glasbe zaradi akustike. Ampak okej. 

Matematika:
Enako, brezpomensko čakanje da ura mine. Nekje proti koncu sem bil tudi vprašan in sem malo zavlačeval, tako da bom do konca vprašan drugič. 

(Slovenščina je odpadla.)


Četrtek.

Telovadba (2 uri):
Prvo uro, sem štel točke ko so drugi igrali odbojko. Drugo uro sem šprical.


Angleščina:
Dobili smo list o neki stroki mehatronika in reševali tisto, odločil sem se da če me noče več vprašati potem bom dobival pluse in sem ga dobil tako da ja. Razred je bil nemiren, najbolj pa je iztopal Elvir res ga ne razumem pri angleščini je postal zelo aroganten in jezikav. Torej ker je bil razred, je profesorica rekla da bo spraševala to snov naslednjo uro, sam sem mislil da je to le ena od mnogih groženj, ki se ponavadi ne izpolnijo. Ampak na mojo nesrečo, kajti lahko bi bil vprašan čeprav malo verjetno v petek ko nisem prišel prvo uro. Komaj čakam, da pridemo do testa.


Družboslovje:
Predaval nam je nek drug profesor, mi smo lepo poslušali ko je govoril o fašizmu. Dokaj standardno.


Mehatronski sistemi:
Pregledovali smo vaje, katere naj bi mi naredili do določenega datuma, seveda v miru in tišini.



sobota, 31. marec 2012

Zgodovina pivovarne Union

 Res ne vidim "pointa" v tem. Ampak tukaj je, sveže prekopirano besedilo.

Varjenje piva v Ljubljani sega v leto 1592, ko se v ljubljanskem mestnem arhivu pojavi prvi zapis o plačilu davka na pivo, v 16. in 17. stoletju pa je več ljubljanskih gostilničarjev varilo in prodajalo pivo. Pivovarna Union je bila ustanovljena leta 1864 kot majhno družinsko podjetje, ustanovila sta jo Ivan in Peter Kosler pod imenom Pivovarna Kosler. Sčasoma sta se proizvedena količina in kvaliteta piva dvigovali, pivovarna je postala največja na Kranjskem, prodajali so ga tako na Kranjskem, kot tudi v Trstu, v Avstriji, na hrvaškem primorju, v Dalmaciji in severni Italiji. Zaradi povečevanja prodaje in velikega potencialnega trga Avstro-Ogrske, sta brata Kosler leta 1909, ob pomoči kreditnega zavoda za trgovino in industrijo na Dunaju, ustanovila Delniško družbo Pivovarne Union, ki je poleg Pivovarne Kosler združevala še pivovarne Reininghaus A.G. in Puntigam iz Gradca in Goss pri Leobnu. Glavni delničarji novoustanovljene družbe so bili poleg bratov Kosler še Avstrijski kreditni zavod za trgovino in industrijo ter pivovarne Göss, Reininghaus in Puntigam.

Med letoma 1910 in 1926 je Pivovarna Union prevzela več manjših slovenskih pivovarn, leta 1910 ljubljanski pivovarni Auer in Perless, leta 1911 pivovarno Perless iz Kočevja, leta 1912 pivovarno Šmidt iz Škofje Loke, leta 1916 pivovarni Mayr iz Kranja in Zimmerman iz Lesc, leta 1917 pivovarno Stare iz Mengeša, leta 1918 pivovarno Frählich iz Vrhnike, leta 1924 Pivovarno Laško in leta 1926 pivovarno Thomas Gätz v Mariboru. Vse prevzete pivovarne so nehale samostojno proizvajati pivo, zato je ostala Pivovarna Union edina pivovarna v Dravski banovini.

Leta 1920 je družba ustanovila tovarno za kvas in špirit v poskusu, da bi nadomestili izpad prodaje piva zaradi Velike gospodarske krize v tridesetih letih, zaradi česar je pivovarna izkoriščala le še petino svojih zmogljivosti. Poleg krize so temu pripomogle še visoke trošarine na alkoholne pijače. Leta 1925 so v Pivovarni Union presegli proizvodnjo 100.000 hl piva. V naslednjih letih je bila varilnica za pivo prenovljena, rekonstruirali in povečali so še kotlarno in postavili dva nova parna kotla.

Kljub težavam zaradi druge svetovne vojne, ko je bil del opreme in tovornjakov uničenih, je leta 1945 pivovarna proizvedla 45.000 hl piva. Leta 1946 je bilo podjetje nacionalizirano, ustanovljeno je bilo Družbeno podjetje Pivovarna Union. Po drugi svetovni vojni sta ob Unionu v Sloveniji delovali še pivovarni Laško in Talis v Mariboru. Leta 1963 je proizvodnja piva narasla že na več kot 220.000, začel se je izvoz v Italijo. Leta 1967 so lesene zaboje za pivo nadomestili s plastičnimi zaboji rumene barve. Leta 1971 je kot prva pivovarna v Sloveniji imenovala Euro steklenico. Leta 1978 je bila zgrajena nova, za tisti čas sodobna, polnilnica piva, leta 1986 pa so odprli novo, računalniško vodeno varilnico, v kateri so zvarili preko 8000 hl piva dnevno.

Leta 1987 je bil odprt Pivovarski muzej. Leta 1990 je bila Unionu priključena Istrska pivovarna v Buzetu, že leta 1979 pa so kot prvi v Jugoslaviji, dovolili licenčno proizvodnjo piva Union v Istri. Leta 1988 je Pivovarna Union proizvedla 918.000 hl piva, oziroma 8% proizvodnje v Jugoslaviji, kot največji jugoslovanski izvoznik piva pa so pivo izvažali v Avstrijo, Italijo, ZDA, Avstralijo, Kanado in Švedsko. Leta 1989 se je pričela tudi proizvodnja brezalkoholnega piva Uni in temnega piva Črni baron. Leta 1990 se je Union preoblikoval nazaj v delniško družbo. Leta 1993 se je začela proizvodnja brezalkoholnih pijač Sola, leta 1995 pa še naravne vode Zala

ponedeljek, 19. marec 2012













Prva slika je uglaunm poprava, sam ni celotna mal tko za pomoč. Druge slike so pa pač moj test. Drugač pa pritisneš CTRL - MID MOUSE ( kolešček na miški) za povečavo.

četrtek, 8. marec 2012

Hidroelektrarne | PEM

Predstavljajte si, da bi imeli ogromen dinamo kakršnega najdemo na kolesu in ga bi poganjali z vodo.
To je pravzaprav glavna naloga hidrolelektrarn, ki s pomočjo vode torej fizičnega dela oz. neke sile, vrtimo velike trubine in te pretvarjajo to silo/delo v električno energijo.

Prvi se je s tem srečal vizijonar Nikola Tesla, čeprav so že prej kmetje v 18. stoletju uporabljaji enak prinicip današnjega modela za mlenje moke. Nikola Tesla je izpopolnil ta načrt, kajti izumil je elektro-motor in začel graditi hidroelektrarno na Niagarski slapovih. Glavna pomankljivost teh hidroelektrarn je ta, da porušijo celotne ekosisteme in preprečujejo vodnim živalim selitev oz. migracijo pa čeprav se to šteje kot "zelena energija" . Celotna gradba hidroelektrarne je zelo zahtevna, kati prvo moramo nekako zajeziti vodo in nato zgraditi gromozanski zid oz. jez.
Slika prikazuje celotno konstrukcijo hidroelektrarne in zamislite si koliko betona je potrebno za tako stvar. - Veliko.
Kot vidite na sliki je na levi strani tako imenovani vodni zbiralnik, kjer se voda zajezi s stvarjo, ki ji rečemo jez. Spodaj vidite jašek po katerem voda priteka skozi še bolj zožan tunel do turbine. Voda udarja ob lopatice in turbina se zato vrti. Turbina je povezana z generatorjem, ki seveda pretvarja ta moment turbine v električno energijo. Ostane nam samo še vod po katerem vso to energijo pošiljamo bližnjim naselbinam. Kot zanimivost vam povem še, da največja hidroelektrarna stoji v Kitajskem imenuje pa se "Three Gorges Dam", ki proizvede kar 22,500 MW
Seveda tukaj je še slika:


Pod sestavo hidroelektrarne sem omenil tudi turbino, ki je povezana z generatorjem, za lažje razumevanje dodajam sliko tipične turbine in generatorja:
 Spodaj vidite lopatice ( Turbine Blades ) in seveda kje vstopa voda ( Water Flow ). Lopatice so zelo podobne ladijskem propelerju in to so te lopatice, ki jih poganja voda kot sem omenjal prej. Seveda ob strani so še vrata oz. prepreke za vodo ( Wicked Gate ). Moment, se prenese po gredi navzgor do generatorja, ki ga sestavljata rotor in stator. Rotor se zavrti zaradi momenta, ki ga je povzročil vrtljaj lopatic in tako se ustvari električni tok. Nebom šel preveč v podrobnosti, kako se ustvarja električno energijo s pomočjo statorja in rotorja.

Prednosti hidroelektrarn so:
- Fleksibilnost, kar momeni da se lahko hitro prilagodijo zahtevam z uravnavanjem količine vode.
- Poceni energija ( vsaj v Ameriki )
- Prilagodljivost raznim industrijam, to pomeni da se nekatere hidroelektrarne posvetijo samo oskrbovanju določene industrije.
-  Zmanjšana emisija CO2, tako da ne pospešuje učinkov tople grede
- Vodni zbiralnik se lahko uporabi za več namenov, kot npr. vodni športi itd.

Slabosti hidroelektrarn so:
- Uničujejo ekostisteme in življenje v njem.
- Težave pri filtriranju vode, še posebej veliki delci.
- Uhajanje plina metan, ker je voda v vodnem zbiralniku stoječa je ponavadi umazana in lahko se pojavi plin metan.
- Selitev ljudi, ki živijo na tem predelu.
- Napake pri gradnji, ki se pojavijo zaradi malomarnega grajenja ali pa potresov in posledice so katastrofalne.

Torej to bo vse, snov sem črpal tako kot iz moje razgledanosti, kot pa po raznih člankih wikipedije. Celotna tema o hidroelektrarnah je obsežna kot boste videli na viru, ki ga bom priložil. Vir je prav tako celoten v angleščini, kar seveda ni predstavljalo ovire pri meni seveda. Slovenska verzija na wikipediji je zelo skromna.

Viri:
-Hydroelectricity
-Možgani


torek, 6. marec 2012

MIT - Teorija

Evo tukaj je še video, ki sem ga našel in posredoval profesorju.
-Walter Lewin

In seveda še link za več takih video-posnetkov:

Walter Lewin - Magnetism 

Vsi video-posnetki so v angleščini in z angleškimi podnapisi, razen prvega posnetka.