Kwa z' vraga smo pučel dns u šol ( cel teden oz. dnevi )

Mislim, da je najbolje iti kar po urniku. Pa še, ta blog je namenjen da se bo profesor zabaval/smejal/užival ob branju in vso neresnost naj izpusti če mu ni do šal.

"Počutil sem se, tako kot večina razreda...svobodno...ker ni bilo razrednika in misli na njegove alternativne kazni ter pouka...tistega večnega pisanja več sto besed"

Družboslovje: 

 - Tako kot vedno, smo čakali na profesorico da pride in odklene razred ter nas razsvetli z znanjem, ampak na žalost temu ni bilo tako. 13 dijakov je manjkalo pri pouku in profesorica je bila presenečena, da ne rečem šokirana, ker ni imela prostora da vpiše vse manjkajoče dijake v tisti mali okvirček, ki so ga tako skopušno natisnili...jih je zapisala v mavrični zvezek.

" Gromozanska, velika-večja-največja ironija vseh teh 13 manjkajočih dijakov je bila ta, da je tudi 13 dijakov pisalo negativno pri slovenščini."

Ampak preidemo k slovenščini kmalu...kmalu ko opišem to najlepšo harmonijo, simfonijo kakor želite, ki je vladala razredu pri družboslovju. Ta mir in ta tišina...mmmm neprecenljivo. Profesorica je nehote napeljala temo na današnjo politiko in pogovor je dosegal svoj vrhunec dokler ni zavrtila CD-ja "Band of Brothers" in seveda po vsakem zvoncu, dijaki odidejo iz razreda.. Testirala sva meje Breganta če smem dodati.

Slovenščina:

-"Končno!" sem rekel ko sem skoraj izdihnil zadnji atom kisika na vrhu stopnic pri učilnici 406 in ko se mi je svet zavrtel nazaj, ko sem opazil vso prikrito resnico družbe sem omahnil.. Sicer ni bilo temu tako, oprostite mi...rad piham na dušo. Torej medtem ko smo čakali na profesorico, sem razmišljal o...slovenščini, glej ga ti zlomka. Takoj ko se je ključ v vratah obrnil za določene stopinje je v razredu nastopil kaos in če se izrazim s staro-grškim izrazom anarhija. Profesorica seveda tudi po večih grožnjah ni mogla umiriti razreda. Lahko bi poimenoval vse, ki so delali nemir, še bolje bi bilo če bi poimenoval vse, ki niso delali nemira...lahko pa povem samo to, da delajo škodo sami sebi. V zraku ni bilo čutiti nobene nestrpnosti glede testa mogoče le kanček ne odraslosti in norčije. Kot sem že povedal bilo je 13 nezadostnih ocen in seveda par pozitivnih, četudi je pozitivna številka tudi 1, ampak pustimo višje matematične enačbe in grafe za dokazovanje tega. Bila je ena štitica in seveda za našega Nika...še kar vedno se počutim ponosnega, da sem ga nekaj naučil in je dosegel dobro oceno.

 "Jaz - ti - on"

"Midva - vidva - onadva"

"Mi - vi - oni"

Jaz sam sem dobil oceno 3, besedno je to "dobro" in seveda tako kot vedno, pri vsaki oceni pomislim na moj uspeh, razrednika...itd. Vljudno sem prosil profesorico, če lahko razdelim teste...sprva je odklonila mojo velikodušno pomoč, a kmalu se ni mogla odreči mojemu entuziastičnemu odnosu. Seveda preden sem razdelil teste je profesorica velikodušno razlagala vse napake, ki smo jih počeli...ampak to je standardno. Nekje proti koncu ure, je pogledala naju z Erikom izpod njenih očal, ki me spominjajo na neko profesorico iz najhujših nočnih mor, tepeža z ravnilom po rokah in sedenju v kotu s čudno kapico na glavi. No nekaj takšnega , ampak da nebo napačnih esumpcij profesorica predstavlja le nasprotno. Ugh kje sem ostal....aha in sicer ko naju je pogledala izpod očal ter nama rekla, da je razočarana nad nama sem se počutil spet kot, da mi je nemogoče slediti mojem zlobnemu (beri: kalkulativnem) načrtu...ampak okej...bomo zrihtali tako, da bo ovca sita in volk cel. 

Naravoslovje:

Hmm...kaj naj rečem...standardno, spraševanje, klepetanje, pisanje, poslušanje, sedenje. Razigranost, čakanje da ura mine, premišljevanje. Res ni kaj dosti za povedati tukaj. Žal.

Angleščina:

...le tukaj nastopi narcisoiden jaz. Usedel sem se v zadnjo-zadnjo klop, ko je profesorica pregledovala naloge...je jaz nisem imel ker sem manjkal v petek in nisem dobil lista na katerega bi moral narediti nalogo. Tiho sem upal, da bom spet vprašan in dokazal svoje superiorno znanje v angleščini kot sem ga že vedno, razen pri tej kočljivi zadnji stvari, ki je popolnoma drugačne narave. Minute so minevale kakor ure in jaz nisem vedel kaj naj počnem. Večino teh "ur" sem premišljeval o alternativni poti za učenje angleščine in skoraj, da ne pobegnil od samega dolgčasa iz razreda. Nevem, res hočem neko spremembo glede pouka angleščine. Odkrito lahko povem, da sem iskal besede kako bi našega razrednika prepričal, da bi mi opravičil še to 7. uro angleščine ali pa vsaj me "vtaknil" nekam drugam...npr. k univ. dipl. prof. Sedmakovi, da malo preskočimo snov. Kmalu zatem sem pomislil da tako katerega boga zanima kako se reče toku, napetosti, multimetru ( pa čeprav se reče isto ) , raznim stavkam...itd. Ja resno, to rabi cel moj razred, razen mene. Jaz potrebujem, da uvozite (beri: pripeljete) angleža in me postavite v isto sobo z njim tako, da se bom pogovarjal z njim okoli dve šolski uri, pogoje beri spodaj. Da se nebom preveč oddaljil od prvotne teme, pouk je mineval vzajemno, v miru in sožitju s profesorico. Še to če smem, dodati...nikoli se ne bom zadovoljil s stanjem, pri angleščini dokler nebo ne pade in se strese zemlja in sicer to ni nikoli ampak kar blizu . - Samosvoj. 

Elementi konstrukcij:

 Enako kot za naravo, nič kaj posebnega. Razen to, da profesor Prijatelj vse motnje odpravi na miren eleganten način.

Skratka:

Pouk je potekal moteno in sicer pri enih predmetih bolj, kot pri drugih. Večjih izgredov ni bilo, prevzemov nadzora ter umorov, nisem pesimist ampak realist...šele ponedeljek je mimo, jutri sta glavna predmeta matematika in uporabljanje krmilnih naprav, kjer se je navsezadnje zgodil največji izgred v zgodovini našega razreda. Sam bom preživljal čas med poukom in po njem tako kot ponavadi, sicer ne rad trdim ampak sem kar 99%. Mogoče kakšna točka bližje ukoru, ampak moje srce bo bilo enako. 

                                                                                                            Lep pozdrav, Der Hoffmann

P.S. Pogoji:

 - Družaben/a

 - Ni zamorjen/a

 - Ima izdelan/a svoj jaz

 - Ni iz zahojene Slovenije

 - Splošna razgledanost, višja kot moja.

Torek, hmm ni kaj veliko za povedat. 

Uporabljanje krmilnih naprav (2 uri):

Ker sta bili prvi dve uri prosti, smo prišli v razred napolnjeni z energijo in zato smo jo morali nekam dati. Vsaj tako pravi Newton-ov zakon. Eni so polnili kondezatorje, drugi so gledali napol oblečene dame, če smem dodati so se njihove oči svetile tako kot, da bi otroka spustili v trgovino s sladkarijami..aja ene so bile res vroče. Eni smo čakali, da ura mine itd.. nič kaj prida. Seveda, tisto klepetanje...spraševal sem se ali je ta učilnica bila kdaj, učilnica glasbe zaradi akustike. Ampak okej. 

Matematika:

Enako, brezpomensko čakanje da ura mine. Nekje proti koncu sem bil tudi vprašan in sem malo zavlačeval, tako da bom do konca vprašan drugič. 

(Slovenščina je odpadla.)


Četrtek.

Telovadba (2 uri):
Prvo uro, sem štel točke ko so drugi igrali odbojko. Drugo uro sem šprical.


Angleščina:
Dobili smo list o neki stroki mehatronika in reševali tisto, odločil sem se da če me noče več vprašati potem bom dobival pluse in sem ga dobil tako da ja. Razred je bil nemiren, najbolj pa je iztopal Elvir res ga ne razumem pri angleščini je postal zelo aroganten in jezikav. Torej ker je bil razred, je profesorica rekla da bo spraševala to snov naslednjo uro, sam sem mislil da je to le ena od mnogih groženj, ki se ponavadi ne izpolnijo. Ampak na mojo nesrečo, kajti lahko bi bil vprašan čeprav malo verjetno v petek ko nisem prišel prvo uro. Komaj čakam, da pridemo do testa.


Družboslovje:
Predaval nam je nek drug profesor, mi smo lepo poslušali ko je govoril o fašizmu. Dokaj standardno.


Mehatronski sistemi:
Pregledovali smo vaje, katere naj bi mi naredili do določenega datuma, seveda v miru in tišini.